Domov | Aktualno | Novice

USKLAJENOST DZ ABC Z NOVIM UČNIM NAČRTOM- pojasnilo

Ob sprejetju novega učnega načrta želimo pojasniti usklajenost delovnih gradiv za prvo triletje (ABC1, ABC2, ABC3) s cilji novega učnega načrta. V njem je zapisano, da začetno opismenjevanje traja celotno prvo vzgojno izobraževalno obdobje; v 1. in 2. razredu kot sistematično usvajanje tehnike pisanja in branja, v 3. razredu pa kot njeno utrjevanje in izboljševanje (UN, Zavod RS za šolstvo 2011).

V 1. razredu učenci razvijajo predopismenjevalne spretnosti, naloge v prenovljenem ABC1 (1. in 2. del) so zasnovane tako, da učenci vadijo vidno in slušno razločevanje in razčlenjevanje ter orientacijo na telesu, v prostoru in na papirju. Ob spoznavanju glasov se seznanjajo tudi s črkami, ne le z velikimi ampak tudi z malimi tiskanimi črkami.  V priročniku KAKO DO PISMENOSTI V 1. RAZREDU OŠ je v teoretičnem delu natančneje predstavljen način dela. Učencem naj bi že v 1. razredu ponudili več pismenosti, preizkušali naj bi se že v (analitičnem) branju in pisanju. Iz raziskav zgodnje pismenosti je znano, da se otroci že od prvih poskusov “branja“ ali pisanja osredotočajo na sporočilo, na funkcijo tiska, zato je pri spoznavanju glasov in črk primeren celostni pristop. Pri tem pristopu izhajamo iz teme, npr o dinozavrih: otroci jih predhodno spoznajo ob knjigi, ob glasovnih vajah ob ABECEDNI KNJIGI (spoznajo glas d), dinozavra narišejo v zvezek, skupaj s sošolcem postavijo besedo DINOZAVER na stavnici in jo prepišejo v zvezek. V korelaciji z likovno vzgojo pa dinozavra lahko oblikujejo še iz gline/plastelina. Podobno lahko izpeljemo učno uro spoznavanja glasu ž; otroci najprej ob slikopisu Presenečenje iz jajca poslušajo pripoved, po glasovnih vajah (glas ž) v parih izdelujejo lutki zajca in želve, se igrjo ter zgodbo ilustrirajo in zapišejo ŽELVA ali poved(i) (korelacija s književno vzgojo). Seveda je razumljivo, da si vsi otroci ne bodo izbrali enakih aktivnosti, nekateri bodo iskali sličice z glasom ž, nato izbrali med sličicami eno, npr. žabo ali žirfo, jo opisali sošolcu in jo le narisali v zvezek, v abecedni knjigi pa poimenovali sličice ali jih dopoljnjevali (z glasom ž). Otroci z več predznanja bodo med napisi izbrali ŽIRAFA, napis nalepili pod sličico ali izstrigli črke (Ž,I,R,A,F,A), pri tem si bodo pomagali z razredno kartoteko, kjer bodo izbrali ustrezni karton (s sličico in napisom ŽIRAFA).

Če povzamemo, že v 1. razredu učenci spoznajo veliko tiskano abecedo, ob posameznih glasovih (po abecednem redu) vadijo tudi zapis pripadajočih črk. V abecedni knjigi pišejo besede, ki jih ob sličicah sami izberejo. Učencev ne omejujemo z vodenim poučevanjem, pač pa normirano črko lahko prikažemo na abecednem plakatu ali posameznim učencem. Seveda bomo izkoristili možnosti, da učenci razvijajo grafomotorične spretnosti ob črkah: jih oblikujejo iz plastelina, gline, das mase, mehke žice, vrvice ..., črke poiščejo v revijah, jih izstrižejo, lepijo, barvajo...

V razredu, kjer večina otrok že samostojno poskuša s pisanjem in branjem, dajemo več priložnosti za usmerjeno učenje ob stavnici, učnih kartonih in učnih listih. Otroci se bodo lahko izkazali v prirejanju črk glasovom in obratno, v dopolnjevanju luknjičastih besed in povedi (ob slikovnem gradivu), pri branju pa bodo sami izbirali med več ponujenimi slikopisi in kratkimi ritmičnimi besedili ter jih brali v paru/trojicah. Pri tem bomo posameznim otrokom na primeren način pokazali tudi pravilen zapis črk, še bolj pomembno pa je, da vse otroke od začetka šolskega leta opozarjamo na pravilo pisanja (od leve proti desni in od zgoraj navzdol), grafični prikaz pravila damo na tablo.

V 2. razredu omogočimo učencem, da postopoma s kompleksnim postopkom spoznajo normirano obliko velikih tiskanih črk, jih znajo zapisati, večjo pozornost namenimo učenju (poučevanju) branja in pravilnega zapisa z upoštevanjem jezikovnih pravil. V 1. polovici šolskega leta učenci najprej obnovijo veliko tiskano abecedo, nato pa postopoma in sistematično spoznavajo še male tiskane črke. V 2. polovici drugega razreda učence seznanimo s pisano abecedo, predstavimo male in velike pisane črke; v spodnjem delu je predstavljena velika pisana abeceda. Črke lahko obrvnavamo v zaporedju najprej male, nato velike ali pa jih spoznavamo sočasno. S tem namenom bomo v Založbi  Izolit poskrbeli za dodatne naloge za spoznavanje velikih pisanih črk (dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani Založbe Izolit).

Ob tem posebej poudarjamo, da učenci v 2. razredu usvojijo tehniko branja, zato branju namenimo veliko časa. V 3. razredu pa učenci potrebujejo veliko vaj za ponavljanje pisanih črk. V priročniku “KAKO OPISMENJEVATI – POUČEVATI ALI UČITI SE PISMENOST?“ je o tem več napisano v teoretičnem delu (od 18. do 24. str).

Za večjo preglednost doseženega znanja ob delovnih gradivih ABC dodajamo še standarde znanja iz učnega načrta.

Iz standardov znanja (UN, str. 75, Zavod RS za šolstvo 2011) je razvidno, da ima učenec ”razvito zmožnost branja in pisanja neumetnostnih besedil. To pomeni,

-       da usvoji tehniko branja s tiskanimi in pisanimi črkami (do konca 2. razreda) in tekoče bere svoji starosti, spoznavni, sporazumevalni in recepcijski zmožnosti ustrezna besedila, napisana s tiskanimi in pisanimi črkami (na koncu 3. razreda), svoje razumevanje prebranega besedila dokaže tako, da:

- določi okoliščine nastanka besedila (npr. sporočevalca, naslovnik, 

   sporočevalčevo čustveno stanje in čustveno razmerje do

   naslovnika, predstavljene predmetnosti),

- določi sporočevalčev namen,

- določi temo besedila in povzame bistvene podatke,

- obnovi besedilo,

- vrednosti besedilo;

 

-   da na koncu 2. razreda piše s tiskanimi in pisanimi črkami kratka   preprosta  besedila, na koncu 3. razreda piše s pisanimi črkami daljša besedila tistih vrst, ki so predpisane s tem učnim načrtom – tvori ustrezna, razumljiva, jezikovno pravilna in zaokrožena besedila, njegova/njena pisava je čitljiva,

-    po pisanju vrednoti svoje besedilo in ga izboljšuje.”

dr. Marija Grginič